Kdo smo?
Tadeja Arko Rupar
specialna pedagoginja
Področja dela:
- koordinacija dodatne strokovne pomoči
- koordinacija in izvajanje individualne in skupinske pomoč učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
- koordinacija in vodenje preventivnih programov
- koordinacija vpisa v 1. razred
- specialnopedagoška diagnostika
- aktualna problematika prve triade
Alenka Lenna Bertoncelj
pedagoginja
Področja dela:
- vodenje vpisne in izpisne dokumentacije
- koordinacija dela s tujci
- subvencije, socialni transferji
- sodelovanje v šolski skupnosti
- aktualna problematika druge triade
Anja Hajnrihar
psihologinja
Področja dela:
- koordinacija dela z nadarjenimi
- karierna orientacija
- vodenje šolske skupnosti in otroškega parlamenta na predmetni stopnji
- diagnostika sposobnosti
- aktualna problematika tretje triade
Kakšno nalogo ima svetovalna služba?
V skladu z veljavnimi standardi in normativi svetovalni delavci skrbijo za kakovostno svetovalno delo, svetovanje učencem in staršem ter sodelujejo z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji dela šole ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela.
Med naloge šolske svetovalne službe sodijo:
- aktivnosti ob vpisu otrok v osnovno šolo in spremljanje njihovega razvoja,
- aktivnosti v zvezi s karierno orientacijo: karierno svetovanje, individualno svetovanje, karierni sejem, sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje in srednjimi šolami, vodenje vpisnega postopka, informiranje glede štipendij, uporaba merskih pripomočkov,
- sodelovanje z učitelji, starši ter zunanjimi institucijami pri reševanju pedagoške, psihološke, socialne in zdravstvene problematike učencev,
- koordinacija dela in sodelovanje s Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom, ZGNL, Svetovalnim centrom, Mobilno socialnopedagoško službo, ZPM in drugimi zunanjimi institucijami,
- koordinacija dela izvajalcev DSP, spremljevalcev, prostovoljcev,
- individualna oziroma skupinska pomoč učencem s specifičnimi učnimi in/ali čustveno-vedenjskimi težavami,
- individualna ali skupinska pomoč učencem pri spoznavanju ustreznih metod in tehnik učenja,
- koordiniranje aktivnosti v okviru koncepta dela z nadarjenimi učenci,
- načrtovanje in izvajanje dejavnosti za odpravo učnih, vzgojnih in socialnih težav;
- reševanje socialnih problemov učencev (regresirana prehrana, letovanja, učna pomoč, druge oblike socialne pomoči),
- koordinacija, načrtovanje in izvajanje diagnostičnih postopkov; priprava dokumentacije za postopke usmerjanja,
- organizacija in vodenje roditeljskih sestankov, priprava in izvedba predavanj in delavnic za starše,
- vodenje in sodelovanje v aktivnostih šolske skupnosti in otroškega parlamenta.
Šolske svetovalne delavke nudijo pomoč staršem, učencem in učiteljem, ko naletijo na izzive, ki se odražajo v učnih težavah in izstopajoči osebnostni problematiki.
V stik z njimi lahko stopite preko elektronske pošte, eAsistenta ali telefona in se dogovorite za osebno srečanje v času uradnih ur.
Področja dela
Dodatna strokovna pomoč učencem s posebnimi potrebami
Učenci s posebnimi potrebami (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebam, Uradni list RS, št. 3/2007) so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo:
- prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali
- prilagojene programe vzgoje in izobraževanja ali – posebne programe vzgoje in izobraževanja.
Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju dosežene ravni razvoja, zmožnosti za učenje in doseganja standardov znanja, etiologije in prognoze ter ob upoštevanju kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami.
Kdo in kako lahko pridobi pomoč?
Pisno zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, vložijo starši. Vloga mora vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka, in poročilo šole, ki jo otrok obiskuje. Kot strokovna dokumentacija štejejo: pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila.
Če starši ne vložijo zahteve pa šola, zdravstveni, socialni ali drug zavod meni, da je usmeritev potrebna, lahko pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo poda predlog za uvedbo postopka, katerega obenem vroči tudi staršem. Če Zavod Republike Slovenije za šolstvo ugotovi, da je usmeritev potrebna, uvede postopek usmerjanja in o tem obvesti predlagatelja in starše.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje, ki jo sestavljajo trije stalni člani: defektolog, psiholog in zdravnik specialist pediater ali zdravnik specialist šolske medicine. Komisija lahko poda strokovno mnenje tudi v širši sestavi, če je to potrebno zaradi vrste in stopnje otrokovega primanjkljaja, ovire oziroma motnje.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora izdati odločbo o usmeritvi najkasneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.
Z odločbo se določi:
- program vzgoje in izobraževanja, v katerega se otrok usmerja,
- šolo ali zavod, v katerega se otrok vključi,
- datum vključitve,
po potrebi pa tudi:
- obseg, način in vrsto ter izvajalca dodatne strokovne pomoči,
- pripomočke, prostor in opremo ter druge pogoje, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje,
- občasnega ali stalnega spremljevalca za fizično pomoč gibalno oviranemu otroku,
- zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
- rok preverjanja ustreznosti usmeritve in
- druge pravice.
Zoper odločbo o usmeritvi lahko v roku 15 dni od njene vročitve starši vložijo pritožbo. O pritožbi odloča minister, pristojen za šolstvo, na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje druge stopnje.
Šola mora najkasneje v roku 30 dni po vključitvi otroka s posebnimi potrebami izdelati individualizirani program vzgoje in izobraževanja, s katerim se določijo: oblike dela na posameznih vzgojnih in izobraževalnih področjih, pri posameznih predmetih ali pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, izvajanje fizične pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka.
Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa imenuje ravnatelj šole strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega programa. Pri njenem delu sodelujejo tudi starši otroka. Strokovna skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na napredek in razvoj otroka ter ob koncu šolskega leta preveriti ustreznost individualiziranega programa in izdelati individualizirani program za naslednje šolsko leto.
Spletna stran Zavoda za šolstvo: https://www.zrss.si/
Na spletni strani Zavoda za šolstvo lahko v razdelku Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pridobite več informacij o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, na voljo so vam potrebni obrazci in druge koristne informacije.
Delo z nadarjenimi učenci
Delo z nadarjenimi učenci se izvaja na podlagi Koncepta «Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci«, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje leta 1999.
Cilji izobraževanja osnovne šole so poleg zagotavljanje splošne izobrazbe, vzpodbujanje skladnega spoznavnega, čustvenega, socialnega in duhovnega razvoja učenca ter omogočanje osebnega razvoja v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi tudi razvijanje nadarjenosti pri učencih.
Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju nudita zakonske podlage za izvajanje koncepta dela z nadarjenimi učenci.
Nadarjeni učenci so tisti, ki kažejo visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, učnem, ustvarjalnem, voditeljskem, umetniškem in gibalnem področju in potrebujejo poleg rednega šolskega programa še posebej prilagojene programe in aktivnosti. Delo z nadarjenimi učenci se začne že v prvi triadi z možnostjo notranje diferenciacije, nadaljuje v 2. triadi z notranjo in fleksibilno diferenciacijo in 3. triadi z zunanjo diferenciacijo. Pri delu sodelujejo vsi učitelji, ŠSS, vodstvo šole skupaj z učenci in starši.
Odkrivanje nadarjenih učencev poteka po treh stopnjah: evidentiranje učencev v 3. razredu, identifikacija v 4. razredu in seznanitev in mnenje staršev.
Delo z nadarjenimi učenci
Delo z nadarjenimi učenci poteka ob upoštevanju temeljnih načel: širitve in poglabljanja znanja, hitrejšega napredovanja, razvijanja ustvarjalnosti, upoštevanju posebnih sposobnosti in močnih interesov, spodbujanju samostojnosti in odgovornosti, skrbi za celostni osebnostni razvoj in raznovrstnosti ponudbe in omogočanje svobodne izbire učencev.
Za nadarjene učence se pripravi individualizirani program dela, pri načrtovanju katerega sodelujejo polega učiteljev, ŠSS tudi učenec in njegovi starši. V programu se opredelijo cilji, oblike in metode dela.
Oblike dejavnosti za nadarjene učence, ki jih šola nudi v okviru svojega programa dela so: notranja, fleksibilna in zunanja diferenciacija in individualizacija pouka, interesne dejavnosti, dneve dejavnosti, dodatni pouk, seminarske naloge, kreativne delavnice, raziskovalne tabore, priprave na tekmovanja, itd.
Osnova dela z nadarjenimi učenci so:
1. Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, spletna stran Zavoda RS za šolstvo
2. Program dela šole za nadarjene učence za tekoče šolsko leto
Karierna orientacija
Karierna orientacije je orodje, s katerim posameznikom pomagamo pri načrtovanju in vodenju kariere. Zajema tako delo s posamezniki v procesu izobraževanja (tu gre za začetek), kot tudi s tistimi, ki se odločajo za zaposlovanje, so že zaposleni in iščejo novo delo. Ukvarja se tudi z razvojem kadrov in načrtovanjem aktivnosti po upokojevanju.
Svet in ljudje smo v četrti industrijski revoluciji, ki je s seboj prinesla digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo, ki posledično močno vplivajo na delovna mesta, dinamiko trga dela in narekujejo prilagajanje vseh vpletenih v ta sistem. Prav zaradi teh sprememb potreba po učinkoviti karierni orientaciji postaja vse večja, saj morajo posamezniki obvladovati vedno pogostejše prehode znotraj izobraževanja, dodatnega usposabljanja in trga delovne sile.
Za mlade, ki prihajajo na trg dela, je tako najbolj pomembno, da spremljajo prihajajoče trende, razvijajo kompetence ter osebno prožnost in fleksibilnost pri odločitvah o poklicni poti.
Proces karierne orientacije v naši šoli poteka na dveh ravneh: na prvi ravni se učenci s poklici seznanjajo na različne načine v okviru pouka vse od 1. razreda dalje. V tem času ta program izvajajo učitelji, šolska svetovalna služba pa se intenzivneje neposredno v to področje vključi v 8. in 9. razredu.
Programske smernice svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja uvrščajo karierno orientacijo v področje vzgojno-izobraževalnih prehodov, kjer dejavnosti potekajo na ravni vzgojno-izobraževalnega zavoda, skupine/oddelka in posameznika.
Karierna orientacija zajema štiri ključne elemente:
- učenje odločitev: učenci razvijajo veščine odločanja;
- zavedanje o priložnostih: učenci ob strokovni podpori izkusijo in spoznajo svet dela, potencialne priložnosti, zahteve in odgovornosti, ki jih bodo morali izpolniti;
- učenje prehoda: razvijajo samozavedanje in spretnosti, upravljajo prehode v odraslost, razvijajo mehke veščine, ki jim bodo pomagale pri vstopu na trg dela;
- samozavedanje: razvijajo zavedanje podobnosti in razlik v primerjavi z drugimi, spoznavajo svoje kompetence in omejitve, raziskujejo interese in vrednote.
Vloga kariernega svetovalca v osnovni šoli je podpora učencem pri spodbujanju spoznavanja samega sebe, raziskovanja področij, interesov, močnih kompetenc, in omogočanje učenja o tem, kako in kje še lahko iščejo informacije, oblikujejo podporno mrežo in tudi načrtujejo cilje in aktivnosti na področju razvoja karierne poti.
Program dela svetovalne službe:
Karierna orientacija v 8. razredu: razredne ure (2) (predstavitev slovenskega izobraževalnega sistema; postavljanje ciljev, opredelitev do sedaj pridobljenih znanj, razmišljanje o interesih, željah, vrednotah, osebnostnih lastnostih …)
Karierna orientacija v 9. razredu (roditeljski sestanki za starše, elektronski vprašalnik o poklicni poti, individualno spremljanje in svetovanje učencev, vprašalnik Kam in kako, eMFBT, poklicni sejem, informativni dnevi, dnevi odprtih vrat, pomoč pri izpolnjevanju prijavnic za vpis …)
Pri izvajanju karierne orientacije sledimo:
- Rokovniku za vpis
- Razpisu za vpis (izide konec januarja za naslednje šolsko leto)
- Internemu programu karierne orientacije
Več koristnih informacij je dostopnih na:
- Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: vpis v srednje šole (razpis za vpis, rokovnik, obrazci, informacije, …),
- Mojaizbira: Poklicni kažipot: informacije o poklicih, srednješolskih programih,
- To bo moj poklic: 55 poklicev v kratkih oddajah na www.youtube.com,
- Zavod RS za zaposlovanje in eSvetovanje: informacije o trgu dela, aplikacija eSvetovanje za samospoznavanje,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- Štipendije: uveljavljanje pravic (državne štipendije),
- Center za socialno delo: državne štipendije,
- Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS: Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice,
- Dijaški.net: informacije o omejitvah vpisa za več šolskih let,
- Spletne strani posameznih srednjih šol.
Nadaljnje šolanje
Odločitev o izbiri šolanja po zaključku osnovne šole je pomembna in odgovorna naloga ter včasih tudi težavna. Šolska psihologinja pomaga, spremlja, spodbuja in svetuje učencem pri izbiri ustrezne karierne poti in vpisu v srednjo šolo.
Vrstniška mediacija
Pri vrstniški mediaciji sta v vlogi mediatorja vedno dva učenca vrstniška mediatorja, ki vodita mediacijo med dvema sprtima učencema. Učenca morata biti pripravljena spor rešiti na miren in strpen način. Vrstniška mediatorja ju z različnimi znanji, veščinami in tehnikami usmerjata, da najdeta rešitev, ki je za oba najbolj ustrezna in sta z njo zadovoljna. Mediacija je uspešna, če učenca, ki sta bila v sporu, čutita zadovoljstvo nad rešitvijo in se iz nastale situacije naučita kaj uporabnega za svoje življenje.
Usposabljanje vrstniških mediatorjev
V šolskem letu 2020/21 bomo usposobili novo skupino vrstniških mediatorjev.
Cilji usposabljanja:
- usposobiti učence za samostojno vodenje mediacijskega procesa pri razreševanju konfliktov med vrstniki,
- naučiti udeležence razumevanja, obvladovanja ter mirnega in konstruktivnega reševanja konfliktnih situacij.
Usposabljanje bo potekalo v šoli v obliki delavnic, ki jih izvaja mentorica.
Delavnice medaiacije za razredno stopnjo
- spodbuja učence, da raje uporabljajo mediacijo, kot da bi spore reševali nasilno,
- uči sprejemati odgovornost,
- krepi pozitivno samopodobo ter spodbuja osebnostno rast,
- uči reševanje sporov na miren način,
- uči prepoznavanje in poimenovanje različnih čustev,
- uči pomen poslušanja in medsebojnega razumevanja.